Že pri majhnih otrocih v vrtcu se začenja tekmovanje, kdo bo imel bolj imenitna oblačila, superge boljših znamk, kdo bo hodil s starši na potovanja daleč po svetu in še veliko podobnega. Ko otroci odraščajo, se vse to stopnjuje še z veliko dražjimi stvarmi. Da ne govorimo o tem, kako je to pri odraslih. Vsak bi hotel imeti nekaj, kar je bolj imenitno od tega, kar imajo drugi. To tekmovanje mnogim povzroča velike skrbi, ker nimajo denarja, da bi si vse to kupili, zato ostajajo večno nezadovoljni in živijo z občutkom, da so manjvredni, ker vsega tega ne zmorejo.

Pred kratkim mi je znanka pripovedovala, kako je bilo z njihovim Petrom, ko je bil še v osnovni šoli. Res se je to dogajalo že pred mnogimi leti in je bilo življenje takrat za vse nas precej drugačno, bi se pa marsikaj dalo uporabiti tudi še dandanes. Živeli so zelo skromno, dvema šoloobveznima otrokoma so lahko kupili samo najnujnejše. Ko je bil sin še v začetku osnovne šole, so se njegovi učenci šopirili in bahali,...