Gregorij iz Nareka se je rodil okrog leta 950 v mestu Andzevatsik v tedanjem kraljestvu Vaspukaran na sedanjem vzhodnoanatolskem območju v Turčiji.

Tedaj je v Armeniji še vladalo zatišje pred turškimi in mongolskimi vpadi. Zato so razcvet doživljali književnost, slikarstvo, arhitektura in teologija.

Gregorijev oče Khosrov je postal pozneje škof in pisec prvega komentarja o bogočastju armenske Cerkve, njegova zgodaj umrla mati Anania Vartabed je bila opatinja samostana v Nareku.

Kot njegova brata se je Gregorij že rano zapisal meništvu, ko je bil star 25 let, pa je postal duhovnik. Poučeval je na samostanski šoli v Narekavanku pri Nareku in napisal pomembna dela z več področij: glasbe, astronomije, geometrije, matematike, literature in teologije. Njegovo prvo delo je bil komentar k Salomonovi Visoki pesmi, za katerega je prosil armenski princ. Čeprav se je Gregorij branil, da je premlad za tako zahtevno delo, je zaslovel zaradi jasnega jezika in mišljenj...