To pomlad Slovenci lahko prejemamo iz škofjeloških hribov dve zelo različni sporočili: eno bolj individualnega značaja in na idejno-politični ravni, drugo pa na kulturno-religiozni ravni brez vsake politične primesi. Prvo sporočilo, če hočemo biti konkretni, oznanja Slovencem nov tip komunizma, sistema, ki se ga je vsa vzhodna Evropa – z matično Rusijo vred – z olajšanjem znebila. Znebili smo se ga tudi Slovenci, ker očitno ni izhajal iz našega narodnega genija.

Zato je tisti nagovor nujno anahronističen, posebno, ker si svoje idejno gradivo išče v takšni manjvredni zadevi, kakršen je boj za nenaravno spolnost.

Nagovor, temu nasproten, pa prihaja iz širokih ljudskih plasti Selške in Poljanske doline: gre za oživitev osrednjega dogodka v človeški zgodovini, trpljenja Božjega Sina na Kalvariji, ki ga je v ljudski obliki dramatiziral slovenski kapucin, ki bi bil danes zamejec, pater Romuald iz Štandreža pri Gorici. Omenjeni dolini sta zagoreli v pripravah na to spekta...