Sabina in Jernej, socialna pedagoginja in prometni tehnik, Dolenjka in Štajerec sta se spoznala pri skupni prijateljici v Ljubljani in se po dveh letih spoznavanja pred devetimi leti poročila. Po dolgem pričakovanju jima je diagnoza neplodnosti zamajala tla pod nogami, nepričakovana preizkušnja pa ju je tudi na poseben način povezala. Težko jima je bilo sprejeti, da sta nerodovitna, ko pa sta v opori drug drugemu ob duhovnem spremstvu iskala pot naprej, se je po dveh letih zgodil čudež, ko se je napovedala Miriam.

Ko se spominjata vajinih mladostnih sanj in iskanj …

Sabina: Sanjala sem o družini, razmišljala tudi o redovništvu, v procesu razločevanja ob dobrem duhovnem vodstvu pa prepoznala, da si želim zakonsko življenje. Želela sem si moža, s katerim bi lahko živela pristno krščansko vero, da se bova lahko o veri pogovarjala in iz nje živela.

Jernej: Zmeraj sem si predstavljal, da bom imel ženo, ki me bo imela rada in jo bom zna...