Moramo, moramo, moramo …
Moramo, moramo, moramo …
»V nedeljo moramo pa k maši,« je z obžalovanjem v glasu odgovoril Matic, ko so se dogovarjali, kdaj bodo imeli vsi čas za skupen pohod na goro.
»Moramo?« je poudaril zoprno besedo ded. »Zoprno je, kar se mora!«
»Tako se samo reče,« je bila spravljiva babica.
»Moramo v šolo, moramo v službo, moramo na trening ...« je našteval ded.
»In moramo kure nakrmit in pomolsti krave, moram oprati perilo in pomiti posodo ...« je dodala babica.
»In moramo jesti in spati, moramo dihati in se umivati ...« je rekel oče.
»... in moramo se lepo obnašati in se imeti radi in biti prijazni ...« se je igri pridružila še mama.
»Uf, kolikokrat MORAMO!«
»Ja, in potem nasprotno: ne smemo lenariti, krasti, lagati, se pretepati ...«
»... zamujati šole, prepisovati nalog, tožariti sošolcev ...«
»Delati ob nedeljah ...«
»Joj, to je cel spisek stavkov, ki povedo, česa vsega NE SMEMO!« se je strinjal Matic.
»...