»Mama je ena sama, svet z njo se začne. Mama je ena sama, luč sredi teme.« Tako poje Boris Kopitar v svoji znani popevki. Saj tudi ne more biti drugače. Mama je vrata, skozi katera ljudje prihajamo na zemljo. Njeno telo je sveti tempelj, ki ga ne more zamenjati noben robot ali laboratorij. Samo v materinem telesu se lahko spočeto življenje hrani, varuje in neguje do trenutka, ko postane sposobno samostojnega življenja. Medicina je v zadnjem času izredno napredovala. Drzne si celo posegati v sam začetek človeškega življenja (tehnike heterologne in homologne umetne oploditve) in v njegov konec (evtanazija). Kljub temu pa nobena stvar na svetu ne more nadomestiti materinega telesa. Samo v tem svetem šotoru lahko spočeto življenje postane najprej zarodek in potem otrok, deček ali deklica. Materino telo je tista nebeška delavnica, v kateri Stvarnik tke celega človeka, od telesa, duše in duha. Brez mater človeštvo ne more obstati in tudi »Evropa ne more preživeti brez Boga in mater,« prav...