»V enem zadnjih Credov je bil govor o navidezni odsotnosti Boga. Pravim navidezni, ker kristjani verujemo, da je Bog ne samo vsemogočen in vseveden, ampak, da tako rečem, tudi brezprostoren. Ali ne bi mogli v ne ravno nasprotnem, ampak drugačnem Credu spregovoriti tudi o navzočnosti Boga? Jaz ga namreč čutim vsepovsod …« Tako v nekem pismu.

Piscu odgovarjam s svojim skromnim mnenjem, da se morda ne vara. Bog se namreč prav tako na videz skriva, kakor se vidno razkriva, in to na najrazličnejše načine.

Že naši čuti zaznavajo božjo veličino. Za to ti ni treba iti v Himalajo ali gledati Niagarskih slapov. Dovolj imaš doma gora in voda, ki dokazujejo božjo veličino in moč.

Drugo, kar prav tako dojemajo naši čuti, je lepota, ki je posejana po stvarstvu v vseh oblikah in barvah, kar si je mogla izmisliti samo nadčloveška domišljija. Vzemimo samo neznansko raznovrstnost v rastlinskem in živalskem svetu.

A bolj kot z varljivimi čuti lahko dojemam...