Foto: Tatjana Splichal

Bolj vlekla kot nesla sta Klemen in Špela veliko vrečo po stopnicah. »Kaj pa tovorita?« sem ju vprašal.

»Joj očka,« je Špela zavila z očmi, »z mamico že dva dni zbiramo obleke za prizadete v poplavah, ti pa sprašuješ, kaj tovoriva!«

»Imam pač svoje delo,« sem se branil in že hotel oditi, ko opazim, da je iz vreče gledal velik, moder cof. »Kaj pa dela ta kapa med temi oblekami?« sem presenečen potegnil babičino kapo iz vreče.

»Poplavljencem jo bomo dali!« je bilo Klemenu vse jasno.

»Kaj, to kapo bi jim dali? Ne, babičine kape pa ne dam!« sem bil odločen, da sta me začudeno pogledala.

»Mamica plavi, da se že celo stoletje valja po omalah,« je hitela najmlajša Nika, ki je ravno prihitela po stopnicah.

»Celo stoletje!« sem jo skušal oponašati, »to vendar ni čisto navadna ka...