Te dni smo se poslovili od duhovnika, nekdanjega urednika Družine, kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja in prelata, dr. Ivana Merlaka. Osebno ga nisem poznal, ko pa sva se srečala na naših seminarjih ali praznikih sv. Frančiška Saleškega, je vedno name napravil močan vtis: človek s pomirjeno inteligenco, ki je izkusila preganjanja zaradi vere, zvestobe Cerkvi in novinarskega dela pri Družini. Nič mu ni bilo neznano. Dobro je poznal namene tistih, ki so ga preganjali, a ostal je miren in dostojanstven. V svoja starostna leta je kot prtljago s seboj prinesel mir in dostojanstvo, Božjemu usmiljenju pa je prepustil ponižanja iz preteklosti. Gospoda Merlaka nisem spoznaval kot zagrenjenega človeka. Med nas je prinašal vedrino in modrost. Uspel je streti okove prejšnjih časov in gledal je, kako bi svobodno živel in deloval.

Nostalgija po suženjstvu

Papež Frančišek je povedal zanimivo misel: »Bogu je bilo laže izpeljati Izraelce iz egiptovskega s...