Skoraj dvajset let bo minilo od mednarodnega simpozija srednjeevropskih socialnih etikov, ki sem ga organiziral v Mariboru na temo Lastnina in kapital: družbeni red in privatna lastnina na primeru privatizacije, s posebnim ozirom na banke. Med predavatelji je bila gospa Romana Logar, ki je takrat vodila Agencijo Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Ker je bila v tistem času ena izmed redkih, ki je vedela, kaj se dogaja z državnim premoženjem, in ker je o tem tudi javno govorila, je doživljala različne pogrome; kolikor vem, ji je to načelo tudi zdravje. Umaknila se je iz javnega življenja in umolknila. Takratni prispevek na simpoziju pa je zaključila z naslednjimi mislimi: »Ker pa je tudi nova demokratično izvoljena slovenska oblast predolgo iskala ekonomsko najučinkovitejši in hkrati pravičen model lastninjenja še večinskega družbenega kapitala, je tistim, ki teh skupnih družbenih ciljev niso zasledovali, vede ali nevede omogočila, da so si nepo...