Za ta Credo mi je bilo dovolj ošiniti naslov članka v italijanskem liberalnem dnevniku Il Corriere della Sera, ki se je glasil: »Razsvetljenstvo je v zatonu in vzhajajo religije«. Ta Credo sem zapisal, preden sem prebral članek.

Razsvetljenstvo je nasledek krščanskega srednjega veka in v širšem smislu je nastalo v 14. in 15. stoletju. Z njim se je začelo postopno odmikanje od transcendence: od nadnarave in od Boga. Namesto Boga je človek začel v središče vesolja postavljati svoj jaz. Tej težnji so botrovali zgodovinski dogodki, kakor Lutrov odpad, Galilejeva afera, francoska Enciklopedija s sledečo revolucijo, proticerkveno 19. stoletje z razpadom papeške države, v 20. stol. pa fašistični, nacistični in marksistični totalitarizmi. Človekovo samozavest, morda celo objest pa so gotovo pospeševali veliki tehnični dosežki, od pare do elektrike in atomske energije. Vzporedno odmikanje ni šlo toliko v umetnost, to »vnukinjo božjo,« kakor jo je imenoval Dante, kolikor v filozofijo...