Spominjam se pogovora s starejšim prijateljem. Pomenkovali smo se o čisto vsakdanjih stvareh, naenkrat, sploh ne vem, kako, pa ga je zaneslo na verske teme, čeprav ni veren. Ni mu bilo jasno, kako so lahko njegovi sokrajani zbirali denar za kapelico, potem pa ob blagoslovu izobesili napis med mlajema: Bogu hvala. Zakaj se zahvaljujejo Bogu, saj so dali denar iz svojega žepa in kapelico zgradili z lastnimi rokami?

Spoznanje, da je tudi delo človeških rok (in glave) pospremljeno z božjim blagoslovom, da šele z božjim blagoslovom postane zares rodovitno, je dar. Vemo, da nam je veliko stvari danih brez našega vpliva: čas in prostor našega prihoda na svet, materni jezik, otroštvo, družinske razmere v zgodnjem obdobju … Včasih se moramo s trudom odločiti, da bomo verjeli, da so te danosti pospremljene z božjo previdnostjo in blagoslovom. Z odraščanjem vedno bolj stvari jemljemo v svoje roke, se sami odločamo in usmerjamo na življenjski, poklicni in končno tudi verski poti. Bog h...