Po tistem, ko je vrhovno sodišče za nazaj zaradi kršenja ustavne pravice stranke v postopku brezprizivno odpravilo tisti del razvpitega poročila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank, ki se nanaša na predsednika SDS Janeza Janšo, se je v javnem prostoru vnela bitka za interpretacijo te sodne odločitve. Na eni strani slišimo skrajno minimaliziranje odločitve, češ, da je vrhovno sodišče zadevo »razveljavilo« le zaradi procesnih napak, vsebinski očitki pa naj bi ostali za vse večne čase neomadeževani, na drugi strani pa vendarle prevladuje verodostojna ocena, da o utemeljenosti ali neutemeljenosti vsebine tega poročila, ki je bilo povod za vladno krizo in nato radikalne spremembe v političnem prostoru, ni več mogoče razpravljati, »ker ta vsebina preprosto ne obstaja« (izjava društva Evropska Slovenija). Le kako je lahko vsebinsko korektno nekaj, česar sploh ni?!

Zadeva je zdaj jasna: senat KPK pod vodstvom Go...