V Svetu katoliških laikov Slovenije (SKLS) kot eno večjih ran, ki zavirajo rast Cerkve na Slovenskem, doživljamo pomanjkanje empatije (videti drug drugega s Kristusovimi očmi) in pomanjkanje kakovostne komunikacije na vseh ravneh cerkvenega občestva. Že septembra 2012 smo slovenskim škofom poslali Pobudo k okrepitvi komunikacije znotraj Cerkve in z javnostjo, s katero smo želeli spodbuditi odpiranje novih prostorov za komunikacijo znotraj Cerkve, ki bi tako laikom kot klerikom odkrivala jasnejšo sliko o našem skupnem položaju. Ugotavljamo, da se razmere od takrat bistveno niso spremenile, čeprav ne gre prezreti truda mnogih posameznikov. Vse pozitivno dogajanje, ki ga je sprožil dokument Pridite in poglejte in večmesečna izpraznjenost škofovskega sedeža v Ljubljani in Mariboru, pa sta še jasneje razodela pomen vsakega uda Cerkve ter potrebo po jasni, odkriti in empatični komunikaciji. Prav pomanjkanje komunikacije in empatije do vseh ljudi, od njihovega spočetja...