Od Hrastovelj do Kraškega roba
Od Hrastovelj do Kraškega roba
V 15. stoletju so začeli po slovenskih deželah ropati Turki, ki so se leta 1415 prvič prikazali tudi pred Ljubljano.
V 15. stoletju so začeli po slovenskih deželah ropati Turki, ki so se leta 1415 prvič prikazali tudi pred Ljubljano. Naši predniki so si življenje reševali z gradnjo utrjenih obzidij okoli cerkva. Eden najbolj znanih taborov obdaja cerkev Sv. Trojice v Hrastovljah, v kateri je znamenita freska Mrtvaški ples. Ta govori o koncu življenja, mi pa lahko v Hrastovljah začnemo prijeten nedeljski izlet do Kraškega roba.
Hrastovlje, ki imajo okrog 140 prebivalcev, ležijo v suhem podaljšku Rižanske doline. Na nizki vzpetini nad hišami že dolga stoletja stoji cerkev Sv. Trojice. Njeno notranjost je poslikal Janez iz Kastva, ki je delo končal na god sv. Marjete (13. julija) 1490.
Ples po cerkvi
Najbolj znana hrastoveljska freska prikazuje, kako se proti smrti, ki z režečimi usti sedi na prestolu, pomika sprevod okostnjakov. Prvi drži za roko papeža, drugi kralja ..., zadnji vleče iz zibelke otroka. Mrtvaški ples – a žal ne naslikan – je bil pogost o...
Hrastovlje, ki imajo okrog 140 prebivalcev, ležijo v suhem podaljšku Rižanske doline. Na nizki vzpetini nad hišami že dolga stoletja stoji cerkev Sv. Trojice. Njeno notranjost je poslikal Janez iz Kastva, ki je delo končal na god sv. Marjete (13. julija) 1490.
Ples po cerkvi
Najbolj znana hrastoveljska freska prikazuje, kako se proti smrti, ki z režečimi usti sedi na prestolu, pomika sprevod okostnjakov. Prvi drži za roko papeža, drugi kralja ..., zadnji vleče iz zibelke otroka. Mrtvaški ples – a žal ne naslikan – je bil pogost o...