Ob prazniku novega leta se v človeku, ki količkaj misli, zaostri zavest njegovega minevanja: da danes lahko je, da ga jutri lahko več ni.

Občutek minevanja je obhajal človeka že v Edenu. Tudi tam je, kot mi je rekel papeški teolog, obstajala smrt, in to pred grehom. Le da, mi je dodal, tista smrt ne bi bila tragična, kakor je tragična naša.

Moderni čas skuša zavest minljivosti na vse načine prikriti, na primer z mitom motorizacije, ki s svojim hrupom jemlje človeku realni odnos do sveta. Da pa občutek minevanja, se pravi tesnoba pred smrtjo, traja neusmiljeno dalje, dokazujejo zdravniške ambulante, bolnišnice in še najbolj pokopališča. Naj človek tudi doseže Mars in obljudi druge planete našega osončja, bo to naredil kot umrljivo bitje.

Kar se tega tiče, krščanstvo v tej točki nima konkurenta. Islam, ki tudi verjame v posmrtnost, je bil, kot je znano, rojen iz krščanstva. Vse filozofije po renesansi so nad posmrtnostjo zdvomile in jo večinoma zanikale, tod...