In mimogrede človek pade v zasvojenost od besed in od slik, da hlasta za njimi od jutra do noči. Vidim okna v velikem bloku, pozno v noč sijejo televizijsko svetlobo: Kaj ljudje spravljajo vase, za kaj darujejo svoje življenje, saj je čas edino življenje, ki ga imamo!?

Če bi me kdo vprašal, kakšne medije bi rada. Vem: Dobre. Tople. Prijazne. Resnične, a s poudarkom na upanju.

Ker se na svetu zgodi toliko hudih in žalostnih reči, o katerih poročajo, nujno potrebujemo še nov profi l novinarja: takega, ki bo po svetu iskal spodbudne novice in nam jih veselo sporočal z ekrana. Z nasmejanim obrazom. Da bomo šli vsak večer spat polni upanja, da na svetu le ni vse tako slabo in da bo jutri bolje! Pravijo, da se tak sončni medij ne bi prodajal, ljudje hočejo kri in adrenalin! To vleče, baje. Ne vem, če je res, nočem verjeti!

Dobre novice so, le poiskati jih je treba. Ker so raztresene po skritih kotičkih sveta in medijev, se je pač treba napotiti za njimi in ko...