»Takrat bo vsak prejel priznanje od Boga« (1 Kor 4,5).

Kar nekajkrat se mi je zgodilo, ko sem sama pri sebi pomislila na koga z zavidljivim vzdihom »Blagor mu« ali pa »Kako je lahko vendar tak« (zaradi česar koli že v tistem trenutku), sem v odgovor zvedela za kakšno njegovo težavo ali trn v peti. Tudi on je krvav pod kožo, tudi on nosi svoj križ … Bog me je tako nagovoril, naj opustim presojanje in raje molim za tega človeka.

K podobnemu nas v berilu nagovarja Pavel: zaveda se človeške slabotnosti in kako hitro se oddaljimo od resnice in se odenemo s prevzetnostjo in navidezno močjo, pomembnostjo. Ko bi vedeli, da sta naša vrednost in dostojanstvo le v Bogu ...

Pavel prosi, naj imamo apostole za Kristusove služabnike, za oskrbnike božjih skrivnosti. Prizna, da je poslanstvo zahtevno. Morajo biti zanesljivi. V sedanjih slovenskih razmerah bi dodali še zahtevo po poštenosti in iskrenosti glede svoje poklicanosti. Ko bi se vsi imeli za Kristus...