»Če bi bila jaz mal' drugačna in on mal' drugačen, bi se čisto dobro razumela,« reče dekle prijateljici. Ne vem, o kom se pogovarjata, a njen, morda čisto mimogrede izgovorjeni stavek, mi ne gre iz glave. Vsak od nas si je že kdaj zaželel, da bi bil malo drugačen. Saj veste, dekle s skodranimi lasmi bi raje imelo ravne. Modre oči namesto rjavih. In marsikateri fant bi si želel, da bi imel kakšen kilogram manjin bolj športni videz. Takih želja je ogromno, a sčasoma ugotoviš, da se stvari najverjetneje ne bodo kar same od sebe spremenile. Moje oči ne bodo čudežno spremenile barve, prav tako je malo verjetno, da bi kar čez noč postal matematični genij. A ob vsej tej želji biti mal' drugačen, pozabljamo na tisto, kar smo. Morda mi matematika res ne leži, a znam igrati na klavir. Čeprav nisem športnik, pa so mi poznane vse rastline v gozdu in vem, kako se jih uporablja. Če bi Bog hotel, da bi bila športnica s skodranimi lasmi ali da bi bil zgovoren fant s pevskim talentom, bi te verjetno...