Je ime, ki ima lahko zelo različne korenine. V veliki večini primerov je ženska oblika imena Žan (to je bilo v Družini predstavljeno lani), nastala s podomačitvijo francoskega Jeanne (to se izgovarja 'žan'), ki ustreza našima Ivana in Jana. V posameznih primerih pa gre za zlasti južnoslovansko krajšo/klicno obliko imen Božana in Snežana, pa tudi imena Željana.

Godovni zavetnik Žan je torej v večini primerov lahko katera od sv. Ivan ali pa kateri od sv. Janezov. Še posebej sta primerni francoski sv. Ivani ('Žani'), ki sta obenem tudi daleč najpomembnejši in najbolj znani med vsemi svetimi in blaženimi soimenjakinjami: francoska mistikinja Ivana (Frančiška) Šantalska (francosko Jeanne de Chantal) iz 16./17. stoletja, ki goduje 12. 12. ali 12. 8. (nekdaj pa 21. 8.), in francoska devica, narodna junakinja Ivana Orleanska (francosko J...