Krovec Štefan Petrovčič iz Žirov se na strehi počuti kot doma

Vsakemu, ki je šel lani mimo Štefanove hiše, je zastal korak ali vsaj pogled. Pod njo je namreč »rasel« zgornji del cerkvenega zvonika: najprej leseno ogrodje, nato plašč iz bakrene pločevine. Nekega dne pa je zvonik izginil, saj so ga odpeljali do cerkve sv. Janeza Krstnika v vasi Luže pri Šenčurju. Kdor pozna Škofjo Loko, ve, kako zahteven je bil prevoz. Zaradi ozkih cest so zvonik prerezali na pol, a je šlo kljub temu tako na tesno, da med tovornjakom in strehami hiš ni bilo prostora niti za prste ene roke.

Štefanov delovnik traja pogosto od jutra do večera. »Doma so me naučili delati,« pove. »Oče je bil iz družine s štirinajstimi otroki in je šel že pri petih letih služit. Kadarkoli sem ga videl, je delal – razen ob nedeljah.« Po vojaščini se je Štefan zaposlil v velikem žirovskem podjetju, kjer pa je zdržal le eno leto. »Ker zase nisem videl prihodnosti, sem šefu omenil, da bi šel rad iz tovarne. 'T...