Prizor Jezusovega rojstva na betlehemskih poljanah, v jaslih odmaknjenega hleva in pod milim nebom, nam odstira zastor, za katerim je na odru življenja na eni strani številna, nepregledna množica revnih, odrinjenih, izkoriščanih in pozabljenih, in na drugi peščica bogatih, priveligiranih, močnih, oblastnih. Nekdanja srednjeveška piramida, kamor so na vrh postavljali cesarja in papeža, pod njima cerkveno in svetno plemstvo, bogate meščane in na dnu navadne tlačane, se je dandanašnji kljub velikim besedam o enakosti, svobodi in bratstvu in dosežkom demokracije žal le preoblikovala. Tako sem na grafitu nekega podhoda v Luksemburgu opazil piramido, ki na vrh postavlja nekaj odstotkov najbogatejših ljudi na svetu, pod njimi so multinacionalke, nato banke, šele potem vlade različnih držav in na koncu navadni državljani, pogosto (kljub obilici kapitala) brez dela in v veliki socialni negotovosti.

Bog sam je izbral naravo, skromne in preproste ljudi. Na eni strani v božičnem pri...