^»Ko je bilo namreč vse zavito v molčečo tišino in je noč prišla na pol svoje poti, je tvoja vsemogočna beseda iz nebes, s kraljevskega prestola, kakor srepogled bojevnik poletela v sredo pogubi izročene dežele« (Mdr 18,14–15).

Jaslice v galeriji sv. Barbare v Idriji 2013, foto: Anica Jereb

Ko se je zdelo, da so preroštva utihnila, da se je nebo zaprlo in da se je tema zgostila do skrajnosti; ko se je zdelo, da je beseda umrla, da se je Bog umaknil in da se noč ne bo nikoli več prevesila v jutro, je Bog pokazal, da še vedno bedi nad človekom. Navdih je svetopisemskega pisatelja vodil, da je Božjo besedo primerjal s srepogledim bojevnikom, ki je pozoren na to, kaj se dogaja v deželi, ki ji grozi poguba. Bog se bori za človeka. Ko je z dihom oživljajočega duha ustvaril človeka, ga je tako vzljubil, da je zanj dal svojega edinorojenega Sina. J...