Na šoli imamo za učence višjih razredov vzgojo za odnose v obliki delavnic z naslovom: Hrepenim, a se bojim. Odraščajoči otroci močno hrepenijo po odnosih, a jih pri tem spremlja strah, saj so priča mnogim površinskim, skrhanim, včasih celo sovražnim odnosom odraslih, poleg tega pa v svojih prizadevanjih, da bi sami zgradili boljše, pogosto naletijo na zavrnitev, nerazumevanje ali celo posmeh.

Na koncu delavnic so učenci napisali, kaj bi radi sporočili svojim staršem. Nastale so presunljive izjave. Vsaj nekaj jih želim podeliti z vami, dragi starši. Mislim, da ne potrebujejo komentarjev. Dajo pa nam misliti, katero od teh izjav bi lahko napisal tudi naš najstnik:

Žalostna sem, ker me ne razumeta.

Imejta me bolj rada.

Poslušajte me, čeprav je za vaju nepomembno, ampak to potrebujem.

Vzemita si več časa zame, počnimo kaj skupaj.

Nam so všeč drugačne stvari kot vam odraslim (drugačni filmi, knjige …), zato se navadite, da nismo...