Po koncu druge svetovne vojne se je država znašla v zelo težkem gospodarskem položaju. Kmetijstvo je utrpelo veliko vojno škodo, vendar politično vodstvo temu področju ni posvečalo posebne pozornosti. Temeljna problema sta bila tradicionalni način obdelave zemlje (praktično brez mehanizacije) in majhna kmečka posestva, ki so bila sposobna preživeti družino, ne pa tudi proizvajati za trg. Zato je bil cilj kmetijske politike predvsem povečati kmetijsko proizvodnjo in zagotoviti preskrbo prebivalstva. Po vojni je bilo kmetijstvo za oblast ne samo ekonomski, ampak tudi politični problem, saj so bili kmetje po marksistični teoriji nasprotniki oziroma razredni sovražniki delavskega razreda.

Obvezne oddaje in odkupi

Oblast je razvoj kmetijstva in položaj kmetov urejala s številnimi administrativnimi ukrepi. Med prvimi je bila obvezna oddaja (odkup) viška pridelkov, ki je bila vezana predvsem na zahtevo po zagotovitvi osnovnih prehrambenih izdelkov. Zakonske predpi...