Ker imamo na sedežu rimskega škofa jezuita, prežetega s frančiškansko miselnostjo in držo, na sedežu ljubljanskega nadškofa pa frančiškana, ki v javnih nastopih izkazuje veliko jezuitske modrosti, je prav, da, malce za šalo, malce zares, znova posežemo po legendi, ki jo je pred časom zapisal akademik Zorko Simčič.

Zgodba je stara, znana, toda dodani moderni dodatek druge, tudi že znane stare zgodbe je nenadoma vso štorijo spremenil v – legendo. Bilo je pa takole:

Nekoč je živel pater frančiškan, ki je bil sila pobožen, ki pa je bil tudi sila strasten kadilec, »verižni kadilec«, kakor temu pravijo strokovnjaki. In ta je lepega dne vprašal gospoda Boga, ali sme med molitvijo kaditi. »Za božjo sveto voljo! To se vendar ne spodobi!« se je razhudil Bog. »Med molitvijo pa kaditi!!«

Ko je frančiškan omenil ta pogovor prijatelju jezuitu, povedal mu je tudi, kaj mu je Bog odvrnil, se je ta samo nasmehnil. Tudi on je namreč strastno kadil. Je pa dan potem on še...