Kar ostane »med ušesi«
Objava:
13. 12. 2014 / 23:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
12.12.2014 / 13:53
Kar ostane »med ušesi«
»Skozi eno uho noter, skozi drugo ven.«
»Skozi eno uho noter, skozi drugo ven.« Tako starejši kdaj opišejo učinek njihovih besed, ki so namenjene nam, mladim. Priznam, včasih to drži. Včasih se nas pa vseeno kaj prime. J
Pred časom sem v družbi še nekaj mladih in mlajše redovnice srečal starejšo uršulinko. »To je največja faca v samostanu,« jo je opisala mlajša redovnica. In res nas je v nekaj trenutkih očarala s smislom za humor,
s katerim bi zlahka konkurirala ljudem, ki se s humorjem preživljajo. Res je »faca«, smo se strinjali, čeprav nas je na koncu morda malce razočarala. Prosili smo jo namreč, naj moli za uspeh našega dela, pa je odvrnila, da jo za molitev prosi toliko ljudi, da običajno Boga preprosto prosi za vse, ki kaj potrebujejo. Mar si naše delo res ne zasluži vsaj malce dodatne pozornosti? Čeprav se je morda zdelo, da so redovničine besede iz mojih možganov »izstopile pri drugem ušesu«, sem o njih po Marijinem zgledu (prim Lk 2, 17–19) še večkrat premišljeval.
V zadnjem času me...
