Teopolitični razmislek katoliške Cerkve morda že nakazuje, da bi škofovske konference razvitega sveta morale jasno in odločno pozvati k brezkompromisni krščanski »revoluciji« (ker je dandanes edino revolucija medijsko učinkovita beseda). Simptomi opozarjajo, da se je tehnološko visoko razviti in materialno bogati svet znašel v krizi, na točki preloma, ko kulturi sledi bodisi propad bodisi okrevanje. V številnih družbah je videti poveličevanje polpreteklih totalitarnih režimov (npr. nacizma in komunizma) z javno uporabo njihovih oblastnih simbolov; razmah kulture smrti, ki propagira »dostojno smrt bolnikov iz usmiljenja«; in izenačevanje pravnega položaja živali s človekom (zlasti v primeru skrajnih ekoloških gibanj naprednjaškega Zahoda), kar pravzaprav pomeni posredno zametavanje dostojanstva človeške osebe.

Kriza razvitega sveta je najbolj očitna v ekonomiji, demografiji in imigraciji. Gospodarska rast se je upočasnila ali ostaja nestabilna, stopnje brezposelnosti so viso...