»Demos bo z zlatimi črkami zapisan v slovensko zgodovino,« je v petek, 28. novembra, na evropskem večeru dr. Milana Zvera dejal zgodovinar dr. Darko Friš. V dvorani Slovenske matice se je zbrala pisana množica poslušalcev, mnogi med njimi so bili pred petindvajsetimi leti akterji ali sopotniki slovenske pomladi. V zraku je bilo čutiti ponos na vsa dejanja, ki so se zlila v mogočen zgodovinski tok obračuna s komunizmom in začetkov demokratične tranzicije. Ponos se je mešal z grenkobo zaradi brezna, v katerega so slovensko državo pahnili stara partijska nomenklatura in njeni novi poganjki. Namesto da bi ponosno slavili petindvajsetletnico, se zdi, kot da je vse, kar je Demos dosegel, odveč.

Niti ob obletnici padca berlinskega zidu slovenska država ni zmogla pripraviti nikakršnega javnega dogodka v spomin na te prelomne čase. Slovenski narobe svet pač v skladu s svojo logiko slavi le pretekla dejanja, ki so bila namenjena ohranjanju enopartijskega sistema, ne pa uveljavljanju...