Poznate izjavo: Kristus ja, Cerkev ne!? Danes je ta izjava bolj prisotna med nami kot v času najine mladosti (v socializmu). Vse prevečkrat namreč Cerkev enačimo z njeno hierarhijo, ki je, priznavava, tudi za nas laike, ki smo bolj aktivno vpeti v versko življenje, mnogokrat kamen, ki nas vleče k dnu. V teh težkih časih si laiki, ki smo na udaru kot člani Cerkve, želimo z njene strani predvsem sočutja naših pastirjev, željni smo Kristusovih tolažilnih besed, da se ne zlomimo. Svoje sestre in brate v slovenski krajevni Cerkvi doživljava kot šibane s strani družbe, znotraj »Matere Cerkve« pa ni zaznati kakšne posebne empatije, zato je ljubezen na preizkušnji! Vendar tudi v Sloveniji velja stari rek: po duhovniku vera gor, po duhovniku vera dol.

Sicer pa besede Gregorja Čušina iz uvoda v knjižico Naj te srečam, Gospod izjemno dobro povzemajo tudi najin odnos do Cerkve: »Naj te srečam, Gospod – v Cerkvi, ki ji po zakramentu krsta pripadam. Naj me ne bo sram te...