Svečnica, praznik Jezusovega darovanja v templju

»Mi vsi smo izšli iz naročja naših mater in očetov. Tudi babice in dedki so nas kdaj vzeli v naročje, nas zibali in ljubkovali. Kako lep je prizor, ko star človek vzame otročička v naročje, mu poje, prigovarja in se z njim igra. Dva konca življenja, začetek in konec, se nevidno dotakneta drug drugega. Tu ni več starosti, je eno samo življenje, ena sama prihodnost, ena sama radost, ena sama sreča.« S temi besedami povzemam razmišljanje, ki sem ga napisal že pred nekaj leti, tu in tam je bilo že objavljeno, v pričujočem prispevku ga želim prilagoditi rubriki komentarja k nedeljskemu evangeliju in ga tako aktualizirati.

Otrok v naročju starčka Simeona. Sreča je preplavila veličastni jeruzalemski tempelj, ko je starček Simeon vzel Jezusa v naročje in zapel svojo pesem sreče: »Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru ... moje oči so videle ...«, moje srce je dočakalo ... moji utrujeni udje lah...