»Kaj kupiti otroku, ki ima že vse?« zaslišim za seboj, ko greva s hčerko skozi trgovino. Stisne me pri srcu. Kaj kupiti otroku, ki ima že vse! Koliko otrok pa ima »vse«!

Pa imajo res vse?

Ali ne pomeni »vse« imeti več in več?

Take stvari včasih nimajo mej ...

Darilo moramo kupiti, ker se spodobi, čeprav ima(mo) vse ...

S kakšnimi vprašanji vse se sreča človek, ko gre na obisk ... in mora prinesti darilo. Prinesti darilo človeku, ki ima »vse« ... Včasih »ima« dosti več kot človek, ki naj bi prinesel darilo. Kako to, da smo zašli tako daleč, da skorajda ne upamo na obisk brez darila? Koliko raznih prikupnih drobnarij, morda celo kičastih, kupimo, ker kaj več ne moremo in ker človek itak nič ne potrebuje, morda bo pa vesel … In spodobi se!

Nič kupiti – veliko podariti?

Kdaj bomo spoznali, da morda ne bi bilo potrebno kupiti nič? Tako bi bili tudi najbolj prijazni do narave. Morda bi najdražji osebi podarili prost v...