»Razodelo se bo Gospodovo veličastvo« (Iz 40,5).

V pričakovanju rojstva Odrešenika pripravljam svoje srce. V njem iščem vzpetine in doline ter vijugaste poti, ki me ovirajo in motijo. V preprekah, kot so nepotrpežljivost, užaljenost in drugi grehi, slišim besedo, ki mi jo danes namenja Izaija. Sporoča mi, da imam angela, ki hodi pred menoj in mi uravnava pot. Pravi mi, da Bog vodi moje življenje. Da s svojo močjo pred menoj odstranjuje vse ovire, mi tolaži srce in vanj vliva hrepenenje ter veselje. Prerok mi sporoča, da je Gospod močan in da bo vsakega od nas poiskal. Da nas bo zbral s svojo roko in da bo poklical tudi tiste, ki so obteženi in živijo v stiskah, v pomanjkanju in v grehih. Te bo dvignil in jih ponesel, ali pa jih bo vodil ob sebi in jim pomagal na noge, da si opomorejo, kakor »pastir, ki zbira svojo čredo in jagnjeta nosi v naročju …«

To niso samo besede tolažbe, to so tudi besede veselja.

Tako nas to nedeljo Gospod vabi k razmišljanju o svo...