Papež Frančišek je v nagovoru pri jutranji maši 13. novembra božje kraljestvo opisal kot resničnost v življenju ljudi, ki »imajo ob koncu meseca le pol evra«, kljub temu pa nikoli ne pozabijo na molitev in na svojo družino – otroke kot tudi stare starše. Poudaril je, da božje kraljestvo raste na skrivnem, ni šov. Če bi to bilo, bi bilo »karikatura božjega kraljestva«. Prav tako ni spektakel, je pa praznik: »To je nekaj drugega. Je praznik, čudovit velik praznik. V nebesih bo praznik, ne pa šov.« Ta so dostikrat poroke. Pride veliko ljudi, ki jim ni do zakramenta svetega zakona, »marveč do tega, da priredijo modno revijo, da jih vidijo drugi«. Božje kraljestvo pa je »tiho, raste navznoter«. Nekega dne, ob koncu časov, se bo pokazala njegova moč. Dotlej pa ostaja skrito, »v svetosti vsakdanjika, vsakdanjega življenja, kajti ni daleč od nas, je čisto blizu. To je ena njegovih lastnosti – da je vsak dan čisto blizu.«