Zadostoval bi korak
Objava:
15. 11. 2014 / 23:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
12.11.2014 / 13:45
Zadostoval bi korak
Konec liturgičnega leta
Našega življenja čas je prazna, nepopisana knjiga, ki nam jo je Bog dal, da bi jo z dobrimi deli popisali. Za vsak dan ena stran, za vsako uro nov odstavek in za vsako minuto nova vrsta. Ni v naši moči odtrgati nekaj pol iz knjige življenja, tudi enega dneva ne … To pa je v naši moči, da vsako stran knjige našega življenja popišemo z dobrimi deli« (blaženi Slomšek).
Konec liturgičnega leta je odlična priložnost za obračun, da skrbno pregledamo, kaj smo v knjigo življenja v tem letu zapisali. Kako trgujemo s prejetimi talenti? Prednostno mislim na največji talent – dar, ki je dan vsakemu človeku, na dar ljubezni, ki jo ima Bog do nas. Zastonj ga vsak prejme, poklican pa je, da ga »pomnoži« v ljubezni do bratov, zlasti najbolj ubogih. Odgovarjanje na to ljubezen nas dela to, kar smo, sinovi in hčere Očeta. Kako smo odprti za božje darove? Koliko jih cenimo in s kakšno odgovornostjo jih sprejemamo?
Skrbno pregledamo tudi: vsak dan leta, vsako uro...
Konec liturgičnega leta je odlična priložnost za obračun, da skrbno pregledamo, kaj smo v knjigo življenja v tem letu zapisali. Kako trgujemo s prejetimi talenti? Prednostno mislim na največji talent – dar, ki je dan vsakemu človeku, na dar ljubezni, ki jo ima Bog do nas. Zastonj ga vsak prejme, poklican pa je, da ga »pomnoži« v ljubezni do bratov, zlasti najbolj ubogih. Odgovarjanje na to ljubezen nas dela to, kar smo, sinovi in hčere Očeta. Kako smo odprti za božje darove? Koliko jih cenimo in s kakšno odgovornostjo jih sprejemamo?
Skrbno pregledamo tudi: vsak dan leta, vsako uro...
