Današnja beseda nas vabi k razmišljanju o vodi. Te imamo v zadnjem obdobju v tolikšnih količinah, da povzroča škodo in spravlja v obup posameznike ter družine. Za vse to smo zaradi nepravilnih odločitev v preteklosti krivi sami. Vsaj tako nam pravijo časopisi in televizija.

Voda pa ni le gorje, ampak predvsem vir življenja. In na to nas opominja Ezekijel, ki pravi, »da ostane pri življenju vse, kar doseže reka«. In ta reka je zame Kristus. On je živa voda, ki ne podira jezov in ne utira novih strug ter ne povzroča gorja, pač pa mirno teče v večno življenje in čaka na moj pristanek, da ga povabim v svoj vsakdanjik. To se največkrat zgodi takrat, ko sem nemočna in ko mi zmanjka besed. Včasih pa tudi, ko sem ob izjemnih dogodkih vesela in srečna. Takrat čutim hvaležnost, da sem v Cerkvi in na poti s Kristusom.

V tem nedeljskem berilu tudi slišim, kako Gospod Bog pelje Ezekijela k vodi, ki ozdravlja in oživlja. Želi, da ga posluša on in da ga poslušam jaz ter prep...