»Spala sem, a moje srce je bedelo,« pravi zaročenka v Visoki pesmi (Vp 5,2). Njeno srce je bedelo v veselem pričakovanju zaročenca. Samo ljubezen, močna in silna ljubezen zmore spanec telesa in budnost srca. Prilika o desetih devicah, ki so bile povabljene na svatbo, je polna veselega pričakovanja. Z mojstrskim slogom pripovedovanja nam Jezus približa mehkobo in milino nevestinih družic, ki v komaj ugaslem dnevu nosijo svetilke v rokah. Pet je bilo pametnih in pet nespametnih, vse pa so bile lepe. Prve so vzele s seboj olje in ga dotočile, ko je plamen ugasnil, druge tega niso storile. Ker se je ženin mudil, so vse podremale in pospale. Kakšno zanimivo gostijo si je zamislil Jezus, gostijo sredi noči, ko ženina od nikoder ni! Verjetno zato, ker nam je hotel povedati nekaj zelo pomembnega. Poglejmo pobliže.

Ko kristjani zadremljemo in zaspimo. Tako pametne kot nespametne družice so zadremale in zaspale. V Jezusovi priliki zaradi tega niso bile deležne očitka, še manj kri...