V jesenski pisani barvni lepoti umirajočega listja, v molitvah za rajne na začetku novembra in potem tudi ob martinovanju, ko lahko premišljujemo o čudežu nastanka vina, je nekaj slovesnega, neka mirna vednost, da bo treba resno premisliti o zadnjih skrivnostih življenja. Lepo pisane gozdove in njihove žareče barve bo prekrila belina – čudovita bela barva, ki v sebi skriva vso mavrico, čeprav je ne vidimo! In kakšno veselo skrivnostno čarovnijo si je izmislil nebeški Baltazar, da se sok stisnjenih grozdnih jagod sčasoma spreminja v plemenito pijačo! Vsa narava nas ljubeznivo izziva, naj spoznamo njene zakonitosti in se veselimo modrosti, po kateri je vse urejeno – vabi nas k čudenju in občudovanju Stvarnika in takoj po občudovanju tudi k hvaležnosti. Kako nas je obdaril z neštetimi darovi, kako nam je ustvaril predokus nebes s svojo vsemogočno domišljijo, kakšne čudov...