Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Pogled navzgor

Objava: 01. 11. 2014 / 23:00
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 30.10.2014 / 14:18

Pogled navzgor

»Gospod je moja luč in moja rešitev, koga bi se moral bati?« (Ps 27,1)

Pogosto je ta psalmistov stavek kot tudi kakšna druga božja beseda le kratek preblisk ali pobožna želja, ki hitro ugasne. Nekje sem slišal ali prebral, da je prerok tisti, ki prinaša upanje. Upanje in zvestoba pa sta vedno na preizkušnji, saj ju je potrebno nenehno dokazovati. V vsak dan vstopajo po mislih skrbi, strahovi in skušnjave, ki zamegljujejo pogled in nasprotujejo upanju.

Ignacij Lojolski je v svoji knjižici Duhovne vaje zapisal besedi sveta indiferentnost. Indiferenca do vsega, kar ni od Gospoda. V tem dojemanju tudi izpove eno najbolj jasnih molitev, ki je predvsem odgovor na prejeto ljubezen: »Vzemi, Gospod, in sprejmi vso mojo svobodo, moj spomin, moj razum in vso mojo voljo, karkoli imam ali premorem. Ti si mi to dal, tebi, Gospod, to vračam. Vse je tvoje, razpolagaj z vsem popolnoma po svoji volji. Daj mi svojo ljubezen in milost, to mi zadošča.« Če smo iskreni, se temu lahko samo čudimo. Za kakšen odnos gre med sv. Ignacijem in Gospodom. Verjamem,...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh