Ko sveža zaljubljenca vprašate, kaj jima je drug na drugem najbolj všeč, ste pogosto priča naslednjemu prizoru: Občudujoče se spogledata in rečeta: »Vse mi je všeč. Še posebej pa to, da me ima rad tako, kot sem«.

Vsi poznamo ta občutek in vemo, da ta romantika počasi mine. Kmalu nas neskončno motijo ravno tiste lastnosti, ki smo jih prej pri partnerju najbolj občudovali. Če je bila prej tako živahna in nagajiva, potem postane vsiljiva in glasna. Če je bil prej tako pametno zadržan in preudaren v besedah, potem postane brezčuten in nedostopen. Občudovanje in zagledanost zamenjata kritika in nesoglasje. Odgovor partnerju, ki kar naenkrat od mene želi, da sem drugačen, je navadno: »Tak/a pač sem. Če ti nisem všeč, me nimaš več rad/a.«

Varna utesnjenost

Izjavi »tak pač sem« in »tega ne zmorem« sta znak, da smo pri sebi naleteli na nevidne omejitve. Vsi jih imamo in postavili smo si jih (ali sprejeli) v procesu odraščanja. V njih se počutimo sicer nekol...