V novembru se večkrat spomnimo na pokojne sorodnike in znance, se odpravimo na pokopališče, darujemo sveto mašo zanje ali pa jih priporočimo Bogu v svojih molitvah. Moji stari starši so pokopani zunaj domačega kraja, na ljubljanskih Žalah. Čeprav se jih zgolj medlo spominjam, saj segajo ti spomini še v zgodnje otroštvo, mi veliko pomenijo.

Ob inkubatorjih

Kadar se z družino odpravim na njihov grob, se vedno ustavimo tudi v Parku zvončkov, to je del pokopališča, namenjen otrokom, ki so umrli med nosečnostjo ali kmalu po porodu. Takrat se spomnim svojih študijskih dni, ki sem jih preživela na enoti za intenzivno nego in terapijo v ljubljanski porodnišnici. Eden izmed prvih spominov na ta oddelek je nadvse boleč, saj so me do tistega dne na študijsko prakso vezale predvsem lepe in pozitivne izkušnje. Pri porodih, katerim sem prisostvoval, so se rojevali zdravi in donošeni novorojenci, tu pa je bila slika popolnoma drugačna. V inkubatorjih, ki so stali v sobah,...