Zahodna civilizacija sloni na temelju judovsko-krščanske duhovnosti in dosežkov starogrške in rimske civilizacije. Če želimo živeti po vrednotah, ki nas usmerjajo v življenje in prihodnost, ne moremo pozabiti na svoje temelje, te današnja Evropa premalo ceni. V svojih ustanovnih listinah se brani imena »krščansko, judovsko-krščansko«. Ali ne bo zaradi tega obvisela v praznem, brezvrednotnem, votlem prostoru moralnega in etičnega kaosa? So najrazličnejši, zgolj humanitarni projekti, humanizmi v imenu ljubezni do človeka dovolj, da rešujejo in rešijo evropskega človeka, ki je čedalje bolj brez vsake orientacije? Tudi v Jezusovem času je bilo to eno od osrednjih vprašanj.

Katera je največja zapoved? Potem ko je Jezus saduceje prisilil k molku, šlo je za vprašanje vstajenja od mrtvih, so se ga lotili še farizeji, dosledni verniki Mojzesove postave. V svoji vsakdanji verski praksi, ki ji še danes v Izraelu in drugod po svetu sledijo ortodoksni Judje, so imeli (in nekateri...