»Mar res verjamete to, kar govorite?« osuplo vpraša Petar Jakovljević svojega stanodajalca Ilijo Čvorovića v filmu Balkanski špijon. Čvorović, nekdanji zapornik na Golem otoku, v paranoičnih blodnjah osumi ekonomskega emigranta Jakovljevića, ki je prišel iz Pariza na poslovni obisk v Beograd, da je zahodni špijon in da je bil poslan v SFRJ z namenom sovražnega delovanja imperialističnih sil zoper ljudsko demokracijo SFRJ. Odločen, da bo kar sam zaščitil državo, vzame stvari v svoje roke: zalezuje ga in ga fotografira, vsako njegovo najbolj običajno srečanje in izjavo interpretira »na ustrezen način«: kot državi sovražno. Na koncu nesrečnega najemnika zapre v klet, kjer ga zaslišuje in mu med krepkimi udarci razloži, kaj je njegova krivda. »Mar res verjamete to ...«? vzdihne »špijon«, ko mu postaja jasno, koliko je ura.

Zgornje vprašanje mi pride ničkolikokrat na misel: ko poslušam ugledne analitike družbenega življenja v »merodajnih« medijih, ko berem intervjuje naj...