Foto: arhiv SŠA

V začetku devetdesetih let se je v Sloveniji močno razcvetela mladinska pastorala. Povečalo se je število dejavnih mladih in mladinskih skupin. Vedno več duhovnikov, redovnikov in redovnic je videlo, da za kvalitetno delo z mladimi pri vodenju mladinskih skupin potrebuje njihovo pomoč. Tako so se pričeli vse pogosteje obračati nanje. Mladi so se njihovemu povabilu odzvali, a so kljub veselju do dela začutili, da je zahtevno in zanj niso najbolje pripravljeni. Začele so prihajati pobude, da bi zanje organizirali kakšno izobraževalno srečanje. Na njihove želje so se najprej odzvali v mariborski škofiji, prevedli so italijanski salezijanski priročnik in zanje izvajali enodnevna usposabljanja. Kasneje pa so se zaradi zahtevne vsebine raje odločili za izkustveno učenje v obliki delavnic. Leta 1993 je nastala prva šola za animatorje, takrat imenovana...