Že dolgo ni več skrivnost, da je naša soseda Slovenija v hudi krizi. Velika večina govori o gospodarski krizi – v potrošniškem materializmu kajpak ni kaj drugega pričakovati –, čeprav je ta kriza v resnici globoka kriza duha slovenske družbe. Seveda ta ni samo posebnost slovenskega, temveč celega »zahodnega« sveta. A ker slovenska družba ni razčistila s svojo polpreteklo zgodovino, jo ta kriza prizadeva z dvojno silo.

Velik del Slovenk in Slovencev je v času osamosvajanja v letih od 1989 do 1991 verjel v to, da se je uresničil sto- ali celo tisočletni sen o samostojni slovenski državi. A za osamosvojitev Slovenije je bilo odločilno, da so se poprej sesuli že dolga leta votli komunistični totalitarni režimi na Vzhodu in sta postali demokratizacija slovenske družbe in samostojna Slovenija nujno potrebni. Do neke mere je bila usodna romantično navdahnjena nacionalna vznesenost, ki je menila, da bo Slovenija neke vrste Indija Koromandija, da bo le demokratična in samostojna. M...