Nova slovenskega vlada – vsaj njen najmočnejši del – je na površje priplavala na valu sklicevanja na najvišje etične in moralne standarde. Razumljivo in pričakovano je zato, da se nanjo oziroma njenega prvega moža prav s takimi vprašanji obračajo ljudje, ki so s svojim delom in ravnanjem zavezani istim merilom.

V 39. številki Družine smo tako objavili pismo predsednika vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožeta Dežmana, ki predsednika vlade poziva, naj se v skladu s svojimi prejšnjimi stališči, v katerih je denimo kot zločin obsodil uboje prebežnikov na zahodni jugoslovanski meji, ravna tudi na sedanjem položaju in stori vse, da se ti in drugi »zločini brez zločincev« primerno obravnavajo.

V to smer gre z zavzemanjem »za pravico do groba« tudi nedavno pismo, ki so ga podpisali akademiki prof. dr. Andrej Kranjc, prof. dr. Jože Krašovec, prof. dr. Uroš Skalerič, prof. dr. Peter Štih, prof. dr. Andrej Inkret, prof. dr. Janez Levec, prof. d...