Letos v začetku junija je ob prihodu iz vrtca mlajša hči (stara dve leti in pet mesecev) izrazila prošnjo: »Mama, ali lahko pečemo piškote?« S presenečenjem v očeh sem jo pogledala in prva misel je bila, da sedaj ni primeren čas, piškote pečemo pozimi, a potem mi je veselo zaigralo srce in predsodki so spuhteli. Zakaj pa ne bi, namesto da ustvarjamo v peskovniku na krasen sončen dan, zunaj pripravile testa za piškote in jih zunaj tudi izrezovale. Z manjšimi usmeritvami je starejša hči že vedela, katere potrebščine potrebujemo in kje so. Potem ko smo prebrale recept, smo na zunanjo mizico znosile vse sestavine. Začutila sem veliko sproščenost, saj se nisem obremenjevala s tem, ali se bo kaj moke po nesreči streslo po mizi ali tleh. Ob takšnih pripetljajih bomo mizico dobro zdrgnile, kar pa bo ostalo na tleh, bodo počistile mravlje, me pa jih bomo lahko med čakanjem, ko testo počiva, opazovale in se o njihovem delu pogovarjale.
Pri skupnem delu je hčerkama vedno v izziv, da druga...