Naš vrt je dokaj velik in raznolik. Njegove meje niso jasno zaključene, temveč se neopazno prelijejo v gozd, ki nas obdaja, zato je to okolje kot nalašč za živalske prišleke. Takšne, ki nas zgolj obiščejo, ali takšne, ki se pri nas za stalno nastanijo. Kot fotografa me nemalokrat spravi v obup marsikatera vrsta, ki jo vsakodnevno videvam bolj na daleč, pred objektiv fotoaparata pa je zlepa ne privabim. Tudi vztrajnost, nenehno prestavljanje fotografskega šotora, stalno pripravljen teleobjektiv na fotoaparatu in vsa dobra volja mi ne pomagajo. Ko zalezujem takšno sramežljivko, se vedno pojavi tam, kjer je sploh ne bi pričakoval, potem pa skozi okno dnevne sobe opazim, da se zadržuje ravno tam, kjer sem jo prej zaman čakal dve uri. Ko se odpravim v letoviške kraje, pa me ista vrsta pozdravi že prvi dan in mi prijazno dovoli, da jo fotografiram ...

Vrtno penico ...