Lepo mi je, ko dobivam pošto. Res pa je klasične pošte vedno manj. Veliko dopisovanja je sedaj po spletu, nekaj tudi po kratkih sporočilih na mobilniku. Vse skupaj je postalo po eni strani zelo praktično, po drugi strani pa takšno pisanje pisem ni več to, kar je bilo včasih. Takrat so si ljudje pisali pisma, ki so trajne vrednosti in jih z veseljem prebiramo še danes. Tako se zdi, kot da sedanje pisanje pisem nima več tiste duše, ki je bila tako zelo dragocena.

Na pisanje pisem sem se še posebej spomnila, ko sem srečala mlajšo znanko in mi je ob slovesu rekla: »Pa pišite mi kaj.« Pomislila sem na spletno pošto in ji zagotovila, da imam njen spletni naslov. »Ne, ne, mislim na čisto pravo pošto, takšno, ki jo prinese poštar. Tako zelo sem je vesela.« Potem mi je pripovedovala, kako je včasih pisala sama sebi in še sedaj hrani mnoge razglednice, ki si jih je poslala z raznih izletov.

Veliko resnico je povedala. Nove tehnologije nam res omogočajo hitrejše in jasnejše s...