Če me ti sprejmeš,
ne potrebujem hiše,
če mi podaš roko,
ne potrebujem avtomobila,
če me objameš,
ne potrebujem zavarovalnice,
če se mi nasmehneš,
ne potrebujem tablet za spanje;
če me poljubiš,
se mi zacelijo vse rane,
če se me dotakneš,
sem v dotiku z vsem,
če imam tvojo tišino,
slišim vse besede sveta,
če prejmem tvoje povabilo,
lahko preživim vsa čakanja …

Vsak gib, vsak pogled, vsaka beseda
in vsak molk me izdaja,
da najprej potrebujem tebe,
da potrebujem tvojo pripadnost
in da ti hočem tudi jaz pripadati vsak trenutek.

Že dolgo vem:
da se iz ničesar nič ne rodi,
da duša medi iz srečanja z Bogom,
da se kruh pridela iz ljubezni,
da se vino stiska iz bližine,
da se obleka stke iz dlani,
da se dom pozida iz pripadnosti …
Zato tudi vem: če imam tebe,
imam vsega dovolj za preživetje.

p. Pavle Jakop